|
Spoštujmo gozd
| Ne pretiravajmo z nabiranjem gozdnih sadežev, saj so pomembna hrana živalim.
– Držimo se označenih poti. – Ne povzročajmo prekomernega hrupa, predvsem ne spomladi. – Varujmo mravljišča. |
Prijaznost do okolja
| Pustimo avto v dolini. – Pojdimo raje peš. – Z vozili, tudi s kolesom, se vozimo samo
po gozdnih cestah. – V naravnem okolju se ne vozimo z motornimi sanmi, motornimi kolesi ali motornimi štirikolesniki. – Pse
imejmo privezane na vrvici. – V naravi ne šotorimo in ne kurimo ognja. – Smeti odnesimo s seboj v dolino.
|
|
|
| | KER je edino vulkansko pogorje v Sloveniji.
Primer andezitnega tufa
Smrekovški vulkanizem je bil aktiven v geoloških obdobjih terciarja. Značilni kamenini sta andezit in andezitni tuf. Pod severnimi pobočji Smrekovca poteka periadriatski šiv. Kameninska osnova je dala pogorju njegovo zunanjo obliko. S slemenasto zgradbo in neizrazitimi vrhovi se razlikuje od svojih sosedov Plešivca, Raduhe ali Pece. Tip podlage je botroval tudi razvoju rastlinskih in živalskih posebnosti, ki jih najdemo na Smrekovcu. Tuf je poimenovan po andezitu, drobnozrnati predornini. Ime kamenine torej združuje kamnino sprijetega vulkanskega pepela (tuf) in lavo andezitne sestave (andezit). |
| | 
Kochov svišč (Gentiana acaulis)
Na pogorju je evidentiranih 358 rastlinskih vrst, kar dokazuje izjemno biotsko pestrost, saj predstavlja približno 10 % vseh rastlinskih vrst Slovenije. Med njimi je 26 ogroženih vrst. Pogorje je eno redkih območij, ki s svojo nekarbonatno podlago sega nad gozdno mejo, zaradi česar uspevajo za slovenske razmere izjemno redke rastline. |
| | 
Divji petelin (Tetrao urogallus) sodi med zavarovane živalske vrste.
Vršni del pogorja in gozdovi so dom ogroženim živalskim vrstam. Tod živijo redke vrste ptic. Smrekovško pogorje je največje sklenjeno območje divjega petelina v južni Evropi. Zanimivost gozdov so presenetljivo velika mravljišča. Na sprehodu po naravi lahko opazujemo pisano množico metuljev. |
| | 
Kulturna krajina travišč in ruševja je pomemben ekosistem in prepoznavna podoba pogorja.
V obsežnih gozdovih prevladuje smreka, nekaj je še ostankov bukovih gozdnih sestojev. Na Pudgerskem je edino samoniklo nahajališče cemprina v Sloveniji. Vršni del pogorja je človek zaradi neugodnih pogojev za gozd spremenil v pašne planine. |
|
