DOBRODOŠLI NA SMREKOVCU!
Smrekovec je poimenoval 15 km dolgo pogorje predalpskega sveta, ki leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in Zgornje Mežiške doline.
Smrekovško pogorje se prične na vzhodu s Slemenom, nad njim se z vrhom Smrekovca prvič vzpne.
Pogorje se preko Smrekovca nadaljuje proti vrhom Krnesa, Komna in Velikega Travnika, ki se blago dvigujejo nad zložnim pobočjem pogorja.
Z Belo pečjo na zahodni strani se pogorje konča in na planini Vodole preide v Raduho.
Naravno okolje Smrekovškega pogorja je spričo naravnih danosti posebnost in hkrati naša dragocenost.
Travniki in gozdovi pod Smrekovškim pogorjem so namreč še uspeli ohraniti naravo, ki je izjemna naravna dediščina Slovenije in Evrope.
|
| 04.07.2010: TUDI OSNUTEK SPREMEMB UREDBE NE PRINAŠA REŠITEV PROBLEMOV VOŽENJ V NARAVNEM OKOLJU |  Planinci, lovci, gozdarji in drugi ljubitelji narave, ki smo včlanjeni v Naravovarstveno zvezo Smrekovec preko zveze in posamično že vsaj šest let na problem vožnje v naravnem okolju opozarjamo pristojne državne in lokalne institucije ter izvajamo različne aktivnosti za osveščanje našega članstva in širše javnosti. Pred nekaj tedni pa smo dočakali osnutek Uredbe o spremembi uredbe o vožnje v naravnem okolju. | | Več | | | | 31.05.2010: Novo vodstvo NZ Smrekovec |  Skupščina NZ je potekala nekaj mesecev pred iztekom mandata staremu vodstvu, ker je dosedanji predsednik Bojan Rotovnik prevzel funkcijo predsednika Planinske zveze Slovenije. Nalogo predsednice NZ Smrekovec je predal Ireni Brložnik.
| | Več | | | | 31.05.2010: Očistimo Smrekovec! |  V soboto, 29. maja 2010, se nas je kar 27 marljivih prostovoljcev iz naše zveze namenilo očistiti Smrekovec smeti. Pri tem smo bili več kot uspešni, saj smo čistili na večih lokacijah. | | Več | | |
|
Na pogorju je veliko površinskih voda. Voda se zbira v izdatnih potokih ali pa na stiku s prepustno karbonatno podlago ponika v podzemlje in se pojavi v dolini kot kraški izvir. Mnogi izviri so pomembna zajetja pitne vode. |
- programa evropske Komisije za ohranitev prostoživečih vrst in (njihovih) življenjskih prostorov. Narava Smrekovca je spoznana kot vrednota evropskega pomena. |
|
|
Spoštujmo gozd
| Ne pretiravajmo z nabiranjem gozdnih sadežev, saj so pomembna hrana živalim.
– Držimo se označenih poti. – Ne povzročajmo prekomernega hrupa, predvsem ne spomladi. – Varujmo mravljišča. |
Prijaznost do okolja
| Pustimo avto v dolini. – Pojdimo raje peš. – Z vozili, tudi s kolesom, se vozimo samo
po gozdnih cestah. – V naravnem okolju se ne vozimo z motornimi sanmi, motornimi kolesi ali motornimi štirikolesniki. – Pse
imejmo privezane na vrvici. – V naravi ne šotorimo in ne kurimo ognja. – Smeti odnesimo s seboj v dolino.
|
|
|
| | KER je edino vulkansko pogorje v Sloveniji.
Primer andezitnega tufa
Smrekovški vulkanizem je bil aktiven v geoloških obdobjih terciarja. Značilni kamenini sta andezit in andezitni tuf. Pod severnimi pobočji Smrekovca poteka periadriatski šiv. Kameninska osnova je dala pogorju njegovo zunanjo obliko. S slemenasto zgradbo in neizrazitimi vrhovi se razlikuje od svojih sosedov Plešivca, Raduhe ali Pece. Tip podlage je botroval tudi razvoju rastlinskih in živalskih posebnosti, ki jih najdemo na Smrekovcu. Tuf je poimenovan po andezitu, drobnozrnati predornini. Ime kamenine torej združuje kamnino sprijetega vulkanskega pepela (tuf) in lavo andezitne sestave (andezit). |
| | 
Kochov svišč (Gentiana acaulis)
Na pogorju je evidentiranih 358 rastlinskih vrst, kar dokazuje izjemno biotsko pestrost, saj predstavlja približno 10 % vseh rastlinskih vrst Slovenije. Med njimi je 26 ogroženih vrst. Pogorje je eno redkih območij, ki s svojo nekarbonatno podlago sega nad gozdno mejo, zaradi česar uspevajo za slovenske razmere izjemno redke rastline. |
| | 
Divji petelin (Tetrao urogallus) sodi med zavarovane živalske vrste.
Vršni del pogorja in gozdovi so dom ogroženim živalskim vrstam. Tod živijo redke vrste ptic. Smrekovško pogorje je največje sklenjeno območje divjega petelina v južni Evropi. Zanimivost gozdov so presenetljivo velika mravljišča. Na sprehodu po naravi lahko opazujemo pisano množico metuljev. |
| | 
Kulturna krajina travišč in ruševja je pomemben ekosistem in prepoznavna podoba pogorja.
V obsežnih gozdovih prevladuje smreka, nekaj je še ostankov bukovih gozdnih sestojev. Na Pudgerskem je edino samoniklo nahajališče cemprina v Sloveniji. Vršni del pogorja je človek zaradi neugodnih pogojev za gozd spremenil v pašne planine. |
|
